Nadomeščanje se nanaša na odstranitev ali zamenjavo nevarnih snovi in postopkov z manj nevarnimi alternativami.
Kaj je nadomeščanje?
Nadomeščanje v povezavi z eksperimentalnim delom se nanaša na odstranitev ali zamenjavo nevarnih snovi in postopkov z manj nevarnimi alternativami. Premisleki glede ocene tveganja za potencialne nevarnosti so namenjeni sistematičnemu pregledu vseh vidikov dela in vključujočih okoliščin, ki bi lahko povzročile nesreče. Nesreče lahko povzročijo nevarne snovi, elektrika, izpostavljenost visokim temperaturam, neustrezna ali pomanjkljiva uporaba delovne opreme, spolzka tla in podobno. V nadaljevanju navedeni primeri se osredotočajo na nadomestitev nevarnih snovi in postopkov.
Z nadomeščanjem nevarnih snovi ali postopkov z manj nevarnimi alternativami lahko eksperimentalno delo v šolskem laboratoriju prilagodimo skladno s principi zelene kemije. To je podrobneje obravnavano v zavihku o zeleni kemiji pri eksperimentalnem delu: Zelena kemija
Katere snovi in postopke je potrebno nadomestiti?
Snovi, ki so skladno z zakonodajo prepovedane ali je njihova uporaba omejena, je priporočljivo nadomestiti z manj nevarnimi alternativami. Podobno velja tudi za snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost (angl. Substances of Very High Concern, SVHC) z vidika zagotavljanja varnosti.
V kolikor je iz opisa eksperimenta razvidno, da je katera izmed snovi klasificirana kot nevarna, je priporočljivo, da se tudi za te snovi poišče manj nevarna alternativna, s katero lahko dosežemo zastavljene cilje eksperimentalnega dela. Prav tako je smiselno, da učitelji ob uporabi učnih gradiv, ki vključujejo eksperimentalno delo, kontinuirno spremljajo in preverjajo podatke o nevarnosti snovi v veljavnih varnostnih listih.
Kako nadomestimo nevarne snovi in postopke z manj nevarnimi alternativami?
Če nadomestitev snovi ni možna, lahko tveganje za nevarnost zmanjšamo z izbiro nižje koncentracije raztopine snovi ali z izbiro manjše količine snovi.
Primer 1:
Pridobivanje plinastega vodika s kemijsko reakcijo med cinkom in kislino je poskus, ki se pogosto izvaja v šolah. Za izvedbo kemijske reakcije je potrebna uporaba koncentrirane vodne raztopine močne kisline. V primeru izbire bolj reaktivne kovine (na primer magnezij), zadostuje uporaba nižje koncentracije vodne raztopine šibke kisline. V obeh primerih je rezultat poskusa podoben, le da je tveganje za nevarnost v drugem primeru manjše.
Primer 2:
Fenolftalein se navadno uporablja kot indikator za razlikovanje med kislimi in bazičnimi snovmi ali pa za kislinsko-bazične titracije. Fenolftalein je klasificiran kot nevarna snov, zato je ob njegovi uporabi potrebno upoštevati varnostna priporočila.
Fenolftalein se lahko nadomesti z drugimi indikatorji, ki predstavljajo manjše tveganje za nevarnost (na primer timolftalein). V primeru, da nadomestitev ni možna, se lahko uporabi manjša količina ali nižja koncentracija raztopine fenolftaleina.
V skladu z uredbo CLP se pri razvrščanju zmesi uporabljajo določene mejne koncentracije. Te nam lahko pomagajo določiti koncentracijo, pri kateri se rakotvorna, mutagena in strupena za razmnoževanje (angl. Carcinogenic, Mutagenic and Reprotoxic, CMR) snov razredči do te mere, da ni več razvrščena kot CMR.
| Mejna koncentracija | Vrednost koncentracije, nad katero se snov razvrsti v določen razred nevarnosti. |
|---|---|
| Mejna vrednost specifične koncentracije | Mejna koncentracija, ki je specifična za snov in ima prednost pred splošnimi mejnimi koncentracijami. Posebne mejne koncentracije so navedene v uredbi CLP in na varnostnem listu. |
Za raztopino fenolftaleina s specifično mejno koncentracijo > 1 % velja stavek o nevarnosti Lahko povzroči raka (H350). Raztopina fenolftaleina je klasificirana kot rakotvorna le v primeru, če je vrednost njene koncentracije ≥ 1 %. Raztopina fenolftaleina s koncentracijo 1 g/L bo v večini primerov ustrezna za uporabo pri izvedbi eksperimentalnega dela.
Nevarnost bi lahko odpravili tudi tako, da bi spremenili postopek izvedbe poskusa in indikator fenolftalein nadomestili z uporabo pH-metra.
Slika prikazuje pet korakov nadomeščanja nevarnih snovi ali postopkov z manj nevarnimi alternativami.
