Premisleki v povezavi z oceno tveganja pri šolskem eksperimentalnem delu.
Uvod
Pri pouku kemije in drugih naravoslovnih predmetov so premisleki v povezavi z oceno tveganja pri eksperimentalnem delu pomembni z vidika ugotavljanja morebitnih varnostnih tveganj in določitve ukrepov, ki jih je potrebno upoštevati, da bi odpravili, zmanjšali ali nadzorovali ugotovljena tveganja.
Varnostna tveganja pri eksperimentalnem delu se lahko nanašajo na ravnanje s snovmi ali na uporabo različne laboratorijske opreme.
Pri premislekih o obvladovanju tveganj ne gre za ustvarjanje učnega okolja brez tveganj, temveč za to, kako omogočiti zadovoljiv nadzor nad njimi. To pomeni prepoznavanje nevarnosti in z njimi povezanih tveganj ter ustrezno obvladovanje tveganj pred vsakim eksperimentalnim delom.
Nevarnost predstavlja vse, kar lahko povzroči škodo (npr. nevarne snovi, elektrika, visoka temperatura, neustrezna ali pomanjkljiva delovna oprema, spolzka tla).
Tveganje je verjetnost neželenega izida (neželenih učinkov na zdravje), če smo izpostavljeni nevarnosti oz. smo v stiku z nevarno snovjo.
| NEVARNOST predstavlja vse, kar lahko povzroči škodo. Je lastnost snovi, na katero ne moremo vplivati. | IZPOSTAVLJENOST je nujen pogoj, da nevarnost postane tveganje. | TVEGANJE je verjetnost, da bo nevarnost povzročila neželen izid. |
|---|---|---|
V primeru neustreznega rokovanja z vročo izparilnico in Bunsenovim gorilnikom, se lahko opečete. Vroča izparilnica predstavlja nevarnost. |
Če se z golimi rokami dotaknete vroče izparilnice, povečate tveganje za poškodbo, opekline. |
S pravilno uporabo klešč se zmanjša tveganje za nastanek poškodb in/ali opeklin. |
Pred vsakim eksperimentalnim delom je treba razmisliti o potencialnem tveganju, povezanim z izpostavljenostjo vsem vrstam nevarnosti, ne le tistih, ki se nanašajo na uporabo nevarnih kemikalij. Za zagotovitev ustreznih preventivnih ukrepov je potrebno upoštevati tudi dejavnike, kot so: prostor izvedbe eksperimentalnega dela, število in starost učencev ipd.
Vrste nevarnosti
Poleg nevarnosti, ki izhajajo iz nevarnih lastnosti snovi, to so: nevarne fizikalne lastnosti, zdravju nevarne lastnosti in okolju nevarne lastnosti (več si lahko preberite na strani: Zakonodaja o razvrščanju in označevanju kemikalij), se lahko nevarnosti nanašajo tudi na varnostna tveganja v povezavi s pomanjkljivim znanjem in izkušnjami pri rokovanju s kemikalijami, laboratorijsko opremo, vročimi predmeti, ostrimi predmeti, nepravilnim delovanjem in neustrezno uporabo opreme, nenadzorovanimi kemijskimi reakcijami, zdrsi na mokrih tleh itd.
Primeri:
- Voda, ki se segreje na visoko temperaturo in postane para, lahko povzroči opekline, medtem ko voda pri sobni temperaturi ne predstavlja tveganja za nastanek opeklin.
- Lupina citrusov običajno ni vir tveganja, razen če je kdo v laboratoriju nanjo alergičen.
Previdnostni ukrepi
Ko je tveganje glede na izpostavljenost zaznanim nevarnostim ocenjena, je treba uvesti potrebne previdnostne ukrepe, da se tveganje zmanjša na še sprejemljivo raven.
Popolna odprava tveganja ni vedno mogoča, sprejmemo pa lahko več ukrepov, na primer zmanjšanje količin snovi in njihovih koncentracij. Uporaba osebne varovalne opreme, kot so zaščitna očala, rokavice, laboratorijska halja, se pri premislekih v povezavi z oceno tveganja uvršča med najmanj učinkovito zaščito.
Razmisliti je potrebno, ali obstaja alternativno eksperimentalno delo ali snov, ki je manj nevarna in še vedno izpolnjuje želene rezultate oziroma naslavlja zastavljene učne cilje eksperimentalnega dela.
Uporaba digestorijev
Digestoriji se uporabljajo za omejitev izpostavljenosti nevarnim ali strupenim dimom, hlapom ali prahu. Pri ravnanju z mnogimi snovmi, zlasti pri uporabi majhnih količin, ni potrebno uporabljati digestorija. Pri večjih količinah snovi ali pri veliki skupini učencev pa je priporočljivo, da se eksperimentalno delo izvede v digestoriju.
Varno ravnanje s steklovino
Stekleni pripomočki se pogosto uporabljajo v laboratoriju, a je potrebno z njimi pozorno rokovati, saj je steklo krhko in se lahko razbije. V tem primeru je treba razbito steklo varno odstraniti in preprečiti tveganje za nastanek ureznin.
Varno ravnanje z Bunsenovimi gorilniki
Bunsenovi gorilniki predstavljajo potencialno tveganje požara. Da bi zmanjšali tveganja, morajo učenci vedeti, kako uporabljati Bunsenov gorilnik.
Usmeritve za premisleke povezane z oceno tveganja
Pred vsakim šolskim eksperimentalnim delom je z namenom zagotavljanja kemijske varnosti smiselno opraviti premisleke povezane z oceno tveganja. Ti premisleki naj se nanašajo na:
- razred in (laboratorijsko) učilnico,
- vse identificirane nevarnosti,
- stopnjo tveganja, povezano z identificiranimi nevarnostmi,
- situacije, v povezavi s katerimi je treba tveganje odpraviti ali zmanjšati,
- ukrepe, ki jih je treba sprejeti za odpravo nevarnosti ali obvladovanje tveganja,
- opremo, ki mora biti na voljo med eksperimentalnim delom ali v pripravljenosti v primeru razlitja ali nesreče,
- nujne postopke v primeru nesreče.