The CheSSE project logo, link to frontpage

Kaj je zelena kemija?

12 principov zelene kemije predstavlja okvir k bolj trajnostni in okoljsko odgovorni kemiji.

Vsebina

Kaj je zelena kemija?

Koncept zelene kemije se je razvil v zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja. Zanj je značilno razmišljanje o razvoju proizvodov in procesov, ki minimalizirajo proizvodnjo ter uporabo škodljivih snovi. Poleg tega spodbuja k preprečevanju nastajanja odpadkov, varčevanju z energijo, uporabi obnovljivih surovin, itd.

Čeprav vsak kemijski proces ne more biti popolnoma skladen s principi zelene kemije, lahko z upoštevanjem vsaj nekaterih pri načrtovanju, razvoju in uporabi kemijskih proizvodov in procesov, zmanjšamo njihov splošni negativni vpliv na zdravje ljudi in okolje. Anastas in Warner sta leta 1998 definirala zeleno kemijo in njenih 12 principov.

12 principov zelene kemije

1. Preprečevanje nastajanja odpadkov

Bolje je preprečevati nastajanje odpadkov kot jih obdelovati, ko so že nastali.

2. Atomska ekonomičnost

Sintezne metode je treba razviti tako, da se uporabljeni materiali v čim večji meri vključijo v končni izdelek.

3. Varnejša kemijska sinteza

Kadar je to izvedljivo, je treba sintezne metode razviti tako, da se uporabljajo in proizvajajo snovi, ki niso nevarne za zdravje ljudi in okolja.

4. Izbor sinteznih strategij za zmanjšanje toksičnosti vseh uporabljenih snovi

Kemični izdelki morajo biti zasnovani tako, da se zmanjša toksičnost, a ohrani njihova učinkovitost delovanja.

5. Uporaba bolj varnih topil in pomožnih snovi

Kadar je možno pomožnih snovi (npr. topil) ne uporabljamo, če je njihova uporaba nujna, pa ne sme predstavljati nevarnosti za zdravje ljudi in okolje.

6. Načrtovanje energetske učinkovitosti

Energijske potrebe je treba oceniti tako z okoljskega, kot ekonomskega vidika in bi morale biti minimalne. Sintezne metode bi mogle biti izvedene pri sobni temperaturi in tlaku.

7. Uporaba obnovljivih surovin in materialov

Kadar je tehnično in ekonomsko izvedljivo je treba uporabljati obnovljive vire surovin.

8. Izogibanje dodatnim pretvorbam

Nepotrebno derivatizacijo (npr. uporaba blokirajočih skupin) je treba čim bolj zmanjšati ali se ji izogniti, če je to mogoče, saj to zahteva dodatne reagente in lahko povzroči odpadke.

9. Uporaba katalizatorjev

Uporaba katalitičnih reagentov (čim bolj selektivnih) ima prednost pred uporabo stehiometričnih reagentov.

10. Uporaba snovi, ki se po uporabi razgradijo

Kemični izdelki morajo biti zasnovani tako, da po koncu svojega delovanja, uporabe razpadejo na neškodljive produkte, ki se ne zadržujejo v okolju.

11. Analiza v realnem času za preprečevanje onesnaževanja

Razvoj analitičnih metod mora omogočati spremljanje in nadzor v realnem času, med procesom in pred nastankom morebitnih nevarnih snovi.

12. Kemijska varnost za zmanjševanje možnosti nesreč

Snovi, ki se uporabljajo v kemijskem postopku, je treba izbrati tako, da se zmanjša možnost nesreč, povezanih z uporabo kemikalij, vključno z izpusti, eksplozijami in požari.

Obljavljeno: 

18.05.2023

Na zadnje posodobljeno:

25.05.2023
Če želite navesti oziroma citirati prispevek na chesse.org, predlagamo naslednjo obliko (APA 7):
Online Resources for Chemical Safety in Science Education. (2023, 25 maja).
Kaj je zelena kemija?.
2023/05/25