Zakonodaja na področju varnosti in zdravja pri delu

Zdravje in varnost delavcev

Pravila za učitelje naravoslovnih vsebin (zaposlene) in ravnatelje (ali druge delodajalce) glede kemijske varnosti so vključena v direktivo EU o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu in direktivo EU o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu.

V kolikor delodajalec ugotovi, da na delovnem mestu obstajajo nevarne kemične snovi, mora v skladu z direktivo EU oceniti tveganje za varnost in zdravje delavcev zaradi prisotnosti kemičnih snovi, pri tem pa upoštevati:

• njihove nevarne lastnosti,
• podatke o varnosti in zdravju, ki jih priskrbi dobavitelj (npr. ustrezni varnostni listi),
• raven, vrsto in trajanje izpostavljenosti,
• okoliščine pri delu, ki vključujejo take snovi, skupaj z njihovo količino,
• katere koli mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost ali biološke mejne vrednosti, ki veljajo na ozemlju zadevne države članice,
• učinek preventivnih ukrepov, ki so ali bodo sprejeti,
• kadar je možno, ugotovitve, ki so rezultat že uvedenega nadzora zdravja.

Ocena tveganja se primerno dokumentira v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso ter lahko vključuje utemeljitev delodajalca, da je zaradi vrste in obsega tveganja v zvezi s kemičnimi snovi nadaljnja podrobna ocena tveganja nepotrebna. Ocena tveganja se sproti dopolnjuje, posebno ob pomembnih spremembah, zaradi katerih bi ocena lahko zastarala, ali kadar tako zahtevajo rezultati zdravstvenega nadzora.

Vsak delavec (npr. učitelj naravoslovnih vsebin) je odgovoren, da, kolikor je mogoče sam skrbi za svojo varnost in zdravje ter tudi varnost in zdravje drugih oseb, na katere njegova dejanja ali opustitve pri delu vplivajo, v skladu s svojo usposobljenostjo in navodili delodajalca. V ta namen morajo delavci npr.:

• pravilno uporabljati stroje, naprave, orodja, nevarne snovi, transportno opremo in druga proizvodna sredstva;
• pravilno uporabljati osebno varovalno opremo, ki jim je bila dana in jo po uporabi vrniti na predvideno mesto;
• se vzdržati samovoljnega izklapljanja, spreminjanja ali odstranjevanja varnostnih naprav, ki so nameščene zlasti na strojih, napravah, orodjih, v obratih in stavbah, ter te varnostne naprave pravilno uporabljati;
• takoj obvestiti delodajalca in/ali delavce s posebno odgovornostjo za varnost in zdravje delavcev o vseh delovnih situacijah, za katere upravičeno menijo, da predstavljajo resno in neposredno nevarnost za varnost in zdravje, ter o vseh pomanjkljivostih varnostne ureditve;
• v skladu z nacionalno prakso sodelovati z delodajalcem in/ali delavci s posebno odgovornostjo za varnost in zdravje delavcev toliko časa, da je opravljena vsaka naloga ali zahteva, ki jo naloži pristojen organ za varnost in zdravje delavcev pri delu;
• v skladu z nacionalno prakso sodelovati z delodajalcem in/ali delavci s posebno odgovornostjo za varnost in zdravje delavcev toliko časa, da lahko delodajalec zagotovi varno delovno okolje in take delovne razmere, ki ne predstavljajo tveganja za varnost in zdravje pri njihovem področju dejavnosti.

Države članice EU morajo za zagotovitev primernega zdravstvenega nadzora, ki ustreza zdravstvenim in varnostnim tveganjem, s katerimi se delavci srečujejo pri delu, vpeljati ukrepe v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso.