Po uporabi kemikalij je potrebno poskrbeti za varno odstranjevanje odpadnih snovi. Šola kot vzgojno-izobraževalna ustanova mora z odpadki ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in ne škoduje okolju (ne predstavlja tveganja za vodo, zrak, tla, rastline in živali).
Nasveti za ravnanje z nevarnimi odpadki v šolah
Splošni nasveti za ravnanje z nevarnimi odpadki v šolskih laboratorijih so v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki.
Pred nakupom novih kemikalij je potrebno oceniti natančno količino kemikalij za izvedbo eksperimentalnega dela pri pouku naravoslovnih predmetih. Večje zaloge kemikalij ni priporočljivo skladiščiti, saj je rok uporabe kemikalij omejen. Prav tako je priporočljivo organizirati eksperimentalno delo pri pouku naravoslovnih predmetov tako, da nastane čim manj odpadnih snovi (tudi odpadnih stranskih produktov).
- Priporočena je optimizacija kemijskih postopkov z namenom zmanjšanja odpadnih snovi (več o zeleni kemiji).
- Nevarne kemikalije je potrebno nadomestiti z manj nevarnimi (več o zamenjavi).
- Z uporabo različnih kemijskih postopkov (npr. z nevtralizacijo, redčenjem, izhlapevanjem, oksidacijo, razgradnjo, obarjanjem ali filtriranjem) lahko zmanjšamo nevarnost odpadkov.
- Nevarnih kemikalij se ne sme zlivati v odtočne kanale, zato mora biti izdelan sistem zbiranja in odstranjevanja odpadkov.
- Odpadke se redno odvaža na mesto, namenjeno zbiranju nevarnih odpadkov, skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki.
- Razbita steklovina in ostali ostri odpadki se odlagajo v posode, ki jih ni mogoče predreti.
- Tekoče in trdne kemikalije se zbirajo ločeno.
Opredelitev nevarnih odpadkov
Nevarni odpadki lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi in okolje, zato je potreben stalen nadzor. V uredbi o ravnanju z odpadki, so onevarni dpadki definirani kot snovi, ki imajo eno ali več oznak za nevarne lastnosti. Spodnja tabela prikazuje pregled nekaterih razredov nevarnosti, ki so zelo pomembni pri rokovanju s kemikalijami pri pouku naravoslovnih predmetov.
Stavki o nevarnosti za posamezne kemikalije in informacije o razrednih nevarnosti so zbrani v varnostnih listih. Kljub temu, da določena raztopina ni uvrščena na seznam nevarnih kemikalij, je lahko uvrščena med nevarne odpadke.
S pomočjo spodnje tabele lahko ugotovimo ali je 1 M vodna raztopina klorovodikove kisline uvrščena med nevarne odpadke. V varnostnem listu je pod oznako H314 navedeno, da klorovodikova kislina povzroča hude opekline kože in poškodbe oči. Mejna odstotna koncentracija, ki vodno raztopino klorovodikove kisline uvršča med nevarne odpadke, je 1 %. Glede na izračun odsotne koncentracije za 1 M vodno raztopino klorovodikove kisline ugotovimo, da le ta presega mejno vrednost in jo posledično uvrstimo med nevarne odpadke (3,6 %).
| Piktogram | Razred in kategorija nevarnosti | Izjava o nevarnosti | Mejna koncentracija | Primeri |
|---|---|---|---|---|
 | Vnetljive tekočine 2 | H225 | Propan-1-ol | |
| Vnetljive tekočine 3 | H226 | Pentan-1-ol | ||
| Vnetljive trdne snovi 1 | H228 | Železo v prahu | ||
| Snovi ali zmesi, ki v stiku z vodo sproščajo vnetljiv plin 1 | H260 | Kalcijev karbid | ||
  | Snovi, ki so jedke za kožo 1A/B/C | H314 | 1 % | Klorovodikova kislina |
| Huda poškodba oči / draženje oči 1 | H318 | 10 % | Cinkov sulfat | |
| Huda poškodba oči / draženje oči | H315 in/ali H319 | 20 % | Natrijev karbonat | |
 | Akutna strupenost 3 (oralno) | H301 | 5 % | Barijev klorid, metiloranž |
| Akutna strupenost 4 (oralno) | H302 | 25 % | Amonijev klorid | |
| Akutna strupenost 3 (dermalno) | H311 | 15 % | Metanol | |
| Akutna strupenost 4 (dermalno) | H312 | 55 % | ||
| Akutna strupenost 3 (vdihavanje) | H331 | 3.5 % | Dušikova kislina | |
| Akutna strupenost 4 (vdihavanje) | H332 | 22.5 % | ||
 | Akutna nevarnost za vodno okolje 1 | H400 | 25 % | |
| Kronična nevarnost za vodno okolje 1 | H410 | 0.25 % | Bakrov(II) sulfat, srebrov klorid | |
| Kronična nevarnost za vodno okolje 2 | H411 | 2.5 % | Manganov(II) klorid | |
| Kronična nevarnost za okolje 3 | H412 | 25 % |
Smernice za odstranjevanje nevarnih kemikalij
Učilnice in drugi šolski prostori, v katerih se rokuje z nevarnimi kemikalijami, morajo imeti posode za ločeno zbiranje odpadnih snovi. Posode morajo biti označene skladno z lokalnimi in nacionalnimi predpisi (npr. vrsta odpadnih snovi, piktogrami, idr.). Posoda za odlaganje kemikalij mora biti izdelana iz materiala odpornega na kemikalije in zatesnjena s pokrovčkom, da preprečimo morebitno uhajanje hlapov ter zmanjšamo možnost razlitja tekočine. Z namenom zagotavljanja dodatne zaščite, naj bodo posode z odpadnimi snovmi pokončno postavljene v sekundarnih posodah. Posode z odpadnimi snovmi naj bodo shranjene v zaklenjenih omarah. Pri ravnanju z odpadki je pomembno preveriti državne in lokalne predpise, saj so ti po navadi strožji.
Smernice za pripravo posod za ločeno zbiranje odpadnih snovi
Posode, v katerih se zbirajo nevarne odpadne snovi, morajo:
- biti kemično združljive z nevarnimi odpadki (npr. kisle in alkalne raztopine v posodah iz polietilena visoke gostote),
- biti trpežne in preprečevati puščanje,
- imeti navojne pokrovčke,
- v primeru tekočih odpadkov biti postavljene v sekundarno posodo (npr. polietilensko posodo), da se prepreči puščanje in razlitje tekočine,
- biti označene v skladu z lokalnimi in nacionalnimi zahtevami.
V spodnjih tabelah so nakazane smernice za ločeno zbiranje nevarnih odpadnih snovi. Pod tabelami je odločitveno drevo, ki je lahko v pomoč pri določanju, katero posodo uporabiti za različne nevarne odpadke.
Če z odpadki ravna izbrano podjetje, se s tem podjetjem posvetujte o izbiri posod in o tem, kaj odvreči v posamezne posode.
| Posoda 1 | Kisle raztopine Npr. klorovodikova kislina |
|---|---|
| Posoda 2 | Bazične raztopine Npr. natrijev hidroksid |
| Posoda 3 | Raztopine strupenih anorganskih soli Npr. soli težkih kovin, bakrove soli |
| Posoda 4 | Nehalogenirane organske snovi Npr. etil acetat, metanol, heptan |
| Posoda 5 | Vse halogenirane organske snovi in odpadki iz reakcij halogeniranja organskih snovi Npr. klorobenzen, 1-bromopropan |
| Opombe | Trdne kovine je treba ponovno uporabiti (npr. bakreno elektrodo) ali pa jih v kemijski reakciji uporabiti kot reaktant, ki v celoti zreagira. Manjše količine tekočih maščob in olj lahko spravite v zaprto posodo (npr. embalažo za mleko) in jih odstranite skupaj z običajnimi odpadki. Večje količine je potrebno skladiščiti in odstraniti skupaj z nevarnimi odpadnimi snovmi. |
| Posoda 6 | Onesnaženi koničasti in/ali ostri predmeti Npr. močno onesnažene Pasteurjeve pipete, razbito laboratorijsko steklo |
|---|---|
| Posoda 7 | Onesnaženi trdni odpadki Npr. močno onesnažene rokavice, papirnate brisače, filtrirni papir |
| Posoda 8 | Neonesnaženo laboratorijsko steklo Npr. neonesnaženo laboratorijsko steklo, ki ga je mogoče reciklirati (razbito ali ne) |
- Da.
Ali vaši odpadki vsebujejo organske snovi?
- Da.
Ali so vaši odpadki halogenirani?
- Da.
Posoda: Vse halogenirane organske snovi in odpadki iz reakcij halogeniranja organskih snovi
- Ne.
Posoda: Nehalogenirane organske snovi
- Da.
- Ne.
Ali vaši odpadki vsebujejo strupene anorganske soli?
- Da.
Posoda: Raztopine strupenih anorganskih soli
- Ne.
So vaši odpadki kisli?
- Da.
Posoda: Kisle raztopine
- Ne.
So vaši odpadki bazični?
- Da.
Posoda: Bazične raztopine
- Ne.
Začnite znova.
- Da.
- Da.
- Da.
- Da.
- Ne.
Ali so vaši odpadki laboratorijski odpadki?
- Da.
Ali so vaši odpadki močno onesnaženi?
- Da.
Je vaš odpadek koničast in/ali oster?
- Da.
Posoda: Onesnaženi koničasti in/ali ostri predmeti
- Ne.
Posoda: Onesnaženi trdni odpadki
- Da.
- Ne.
Ali je vaš odpadek steklo, ki ga ni mogoče reciklirati?
- Da.
Posoda: Neonesnaženo laboratorijsko steklo
- Ne.
Ločite in zavržite v navadne zabojnike.
- Da.
- Da.
- Ne.
Ločite in zavržite v navadne zabojnike.
- Da.